elvir1
torek, 24. april 2012
četrtek, 5. april 2012
pivo
Pivovarstvo je stara dejavnost, povezana s poljedelstvom. Na vseh celinah je samonikla in zato zelo pestra, le v Avstralijo, kjer prej ni bilo poljedelstva, so ga prinesli Evropejci.
Najstarejša priča o pivovarstvu je glinasta ploščica iz Mezopotamije (6. tisočletje pr. Kr.), na kateri je upodobljeno varjenje piva v obredne namene. Za njegovo izdelavo so uporabljali ječmenov slad, za zboljšanje okusa pa cimet, dateljne in med.
V mestu Ahet-Aton v Egiptu so našli ohranjeno pivovarno iz leta okoli 3300 pr. Kr. Tedaj so pivu dodajali mak in konopljo. Močno pivo heget je bilo začinjeno z žafranom, travami, ingverjem in brinjem. Egipčani so verovali, da jim je pivo poslala boginja Izis.
Iz leta okoli 3000 pr. Kr. so ohranjeni sumerski zapisi z območja Mezopotamije o različnih vrstah piva in njihovi recepti. Pivo, imenovano sikaru, je bilo plačilno sredstvo, hrana bolnikom in obredna pijača. Za osnovo so uporabljali kaljeno pšenico, ječmen in med.
Na Kitajskem so proizvajali pivo kiu že 2300 let pred Kr. Narejeno je bilo iz prosa in riža. Tudi Japonci so svoj sake izdelovali iz riža, Korejci pa so svojemu pivu rekli suk. Pri Indijcih je pivo omenjeno v njihovih najstarejših zapisih Vedah v neki molitvi boginji Indri. Tudi v zakoniku babilonskega vladarja Hamurabija iz 18. st. pr. Kr. so odredbe o pravilni pripravi piva.V 10. st. pr. Kr. so Hebrejci izdelovali pivo sicero ali sekar oziroma šekar. Kralj David s šesterokrako zvezdo pa je ostal zaščitnik pivovarjev do današnjega dne
V 16. stoletju so Azteki v Ameriki delali pivo iz prežvečene koruze, v Braziliji pa temno pivo iz korenine manioka in žita z okusom po dimu, imenovano chicha. Arheološko izpričano je pivo tudi v Teksasu v Severni Ameriki.
Najstarejša priča o pivovarstvu je glinasta ploščica iz Mezopotamije (6. tisočletje pr. Kr.), na kateri je upodobljeno varjenje piva v obredne namene. Za njegovo izdelavo so uporabljali ječmenov slad, za zboljšanje okusa pa cimet, dateljne in med.
V mestu Ahet-Aton v Egiptu so našli ohranjeno pivovarno iz leta okoli 3300 pr. Kr. Tedaj so pivu dodajali mak in konopljo. Močno pivo heget je bilo začinjeno z žafranom, travami, ingverjem in brinjem. Egipčani so verovali, da jim je pivo poslala boginja Izis.
Iz leta okoli 3000 pr. Kr. so ohranjeni sumerski zapisi z območja Mezopotamije o različnih vrstah piva in njihovi recepti. Pivo, imenovano sikaru, je bilo plačilno sredstvo, hrana bolnikom in obredna pijača. Za osnovo so uporabljali kaljeno pšenico, ječmen in med.
Na Kitajskem so proizvajali pivo kiu že 2300 let pred Kr. Narejeno je bilo iz prosa in riža. Tudi Japonci so svoj sake izdelovali iz riža, Korejci pa so svojemu pivu rekli suk. Pri Indijcih je pivo omenjeno v njihovih najstarejših zapisih Vedah v neki molitvi boginji Indri. Tudi v zakoniku babilonskega vladarja Hamurabija iz 18. st. pr. Kr. so odredbe o pravilni pripravi piva.V 10. st. pr. Kr. so Hebrejci izdelovali pivo sicero ali sekar oziroma šekar. Kralj David s šesterokrako zvezdo pa je ostal zaščitnik pivovarjev do današnjega dne
V 16. stoletju so Azteki v Ameriki delali pivo iz prežvečene koruze, v Braziliji pa temno pivo iz korenine manioka in žita z okusom po dimu, imenovano chicha. Arheološko izpričano je pivo tudi v Teksasu v Severni Ameriki.
četrtek, 29. marec 2012
jedrska elektrarna
JEDRSKA ELEKTRARNA
Jedrska elektrarna je naprava za pridobivanje električne energije (in včasih procesne toplote) iz energije, ki se sprosti pri jedrski cepitvi.
Jedrska elektrarna je v enem delu podobna termoelektrarni, le da se toplota, ki jo naprava delno predela v električno energijo sprošča v jedrskem reaktorju, v katerem poteka verižna jedrska reakcija.
V uporabi so različne vrste jedrskih reaktorjev, ki se razlikujejo po obliki gorivnih elementov, vrsti goriva (obogateni uran ali naravni uran), vrsti hladila in moderatorja, poteku verižne reakcije.
Za pridobivanje električne energije so najbolj razširjeni lahkovodni reaktorji, pri katerih je hladilo navadna voda; ločijo se na vrelne reaktorje, kjer nastaja para v notranjosti reaktorske posode, in tlačnovodne reaktorje, v katerih je voda v reaktorju pod dovolj visokim tlakom, da ne zavre. Jedrska elektrarna v Krškem ima tlačnovodni reaktor firme Westinghouse iz ZDA.
Jedrska nesreča v Černobilu, Ukrajina, se je zgodila v reaktoju sovjetskega izvora, v katerem so lahko pridelovali tudi plutonij primeren za izdelavo atomskih bomb. Nesreči so poleg človeškega faktoja botrovale tudi neugodne obratovalne značilnosti reaktorja, do velikega vpliva na okolje pa je prišlo, ker reaktor ni imel zadrževalnega hrama.
V Sloveniji obratuje jedrska elektrarna krško
Jedrska elektrarna je naprava za pridobivanje električne energije (in včasih procesne toplote) iz energije, ki se sprosti pri jedrski cepitvi.
Jedrska elektrarna je v enem delu podobna termoelektrarni, le da se toplota, ki jo naprava delno predela v električno energijo sprošča v jedrskem reaktorju, v katerem poteka verižna jedrska reakcija.
V uporabi so različne vrste jedrskih reaktorjev, ki se razlikujejo po obliki gorivnih elementov, vrsti goriva (obogateni uran ali naravni uran), vrsti hladila in moderatorja, poteku verižne reakcije.
Za pridobivanje električne energije so najbolj razširjeni lahkovodni reaktorji, pri katerih je hladilo navadna voda; ločijo se na vrelne reaktorje, kjer nastaja para v notranjosti reaktorske posode, in tlačnovodne reaktorje, v katerih je voda v reaktorju pod dovolj visokim tlakom, da ne zavre. Jedrska elektrarna v Krškem ima tlačnovodni reaktor firme Westinghouse iz ZDA.
Jedrska nesreča v Černobilu, Ukrajina, se je zgodila v reaktoju sovjetskega izvora, v katerem so lahko pridelovali tudi plutonij primeren za izdelavo atomskih bomb. Nesreči so poleg človeškega faktoja botrovale tudi neugodne obratovalne značilnosti reaktorja, do velikega vpliva na okolje pa je prišlo, ker reaktor ni imel zadrževalnega hrama.
V Sloveniji obratuje jedrska elektrarna krško
nedelja, 12. februar 2012
steve jobs
pomojem pa apple ne bo propadu zato ker vrjamem da je šekkšn tak k mu je steve zaupu svoje podatke
R.I.P
R.I.P
Naročite se na:
Komentarji (Atom)